In 2000 more than a hundred poets from 43 European countries spent six weeks travelling across the continent – a working trip and reading tour through the whole of Europe. Now, twenty years on, thirteen of the poets who took part in the project have been invited to write an essayistic, poetic reworking of the myth of the “Rape of Europa”.
Za kaj je že šlo? Aja, za rop? Že spet? Spet niso poslušali dobrih nasvetov in bolje popazili? Do tega pride, če kdo samovšečno zaupa domnevi, da so vsi ljudje takšni poštenjaki, kot je človek sam. A obstajajo drugi. Hudobni drugi. Taki, ki ne želijo nič dobrega. Ki drugače tiktakajo. Ki drugače govorijo. Ki mislijo, da smo naša premoženja zadeli na lotu. In iz tega sklepajo, da bi si bilo pravično prisvojiti vsaj delček tega, kar je naše. Zanje rop ni rop marveč sozialna izravnava, božja kazen za oropanega priviligiranca. In kaj so tokrat ukradli? Evropo? No ja, če že ni bilo nič boljšega. Saj veste, da je zmeraj treba imeti pri roki malce marsksističnega humorja tipa: kaj pa je že rop Evrope takega v primerjavi z ustanovitvijo Evrope. To je bil zares kriminalni aktt per se. Takoimenovani »crime parfait«, popolni zločin. Jean Baudrillard bi rekel, da je popolni zločin zločin brez storilcev in žrtev, čisti rop sam na sebi. Sploh pa je predpogoj, da najprej nekaj posedujemo, da bi nam to lahko ukradli. Ali ste Evropo kadarkoli posedovali? In tudi če bi za izhodišče vzela legalno ali vsaj legalizirano posest, kako bi vaše oropano blago opisali? Kaj takega je bilo, kar vam je bilo ukradenega? Krščanska dediščina? Okcident? Razsvetljenstvo? Pojdite v Černovce! Peljite se v Sarajevo, v Nikozijo ali v Magdeburg, a ne v prestižne hotelske verige in nakupovalne centre, pojdite v predmestja, na podeželje, na propadla dvorišča, v naselja z brezposelnimi in azilnimi domovi, pojdite in mi iskreno povejte, če se kljub vaši trditvi lahko še mirno uzrete v ogledalu? Pravite, da lahko? Niste opazili razpoke v ogledalu? Torej, še enkrat: Da bi trdili in dokazali, da ste bili oropani, bi bilo – ne iz filozofskega izhodišča, marveč iz moraličnega, če že ne iz moraličnega, potem pa vsaj iz neke povsem primitivne poštenosti – na mestu priznati, da ste morebiti bili v resnici oropani, da pa na noben način ne morete ugotoviti, kaj točno vam je bilo proti vaši volji in vedenju odtujenega. Pravite: »Nekaj, pač!«Nek nekaj s precej nezadovoljivo pomožno oznako »Evropa«? OK. Potem pa vsaj poskusimo kolikor se le da natančno ugotoviti kraj in čas kriminalnega dejanja. Aja, tudi s tem imate težave? Gre za EU? Za evropski ekonomski prostor? Ali sem zraven spadajo tudi tako imenovane evropske priključene članice (kar je le lepše poimenovanje za kolonije) od Črne Gore preko Gruzije do Norveške? Kaj, še veliko bolj daljnosežno izgubo želite priglasiti? Zraven spadata tudi Izrael in Rusija, vsaj tista do kavkaza? Bi zraven prišteli tudi dele New Yorka, Bostona in Buenos Airesa zavoljo historične migracije in sorodnih življenskih nazorov? Ja? Ne? Mogoče? In vse to vam je nekdo čez noč uspel izmakniti iz vašega hlačnega žepa? Ne čez noč? Kdaj pravzaprav se je rop pripetil? 1989 ob padcu Berlinskega zidu? 2004 pri razširitvi EU na jugovzhod? Ali precej kasneje, 2015 pri zgodbi z begunci? Toda zakaj se tako zelo razburjate? Ne dovolim, da mi podtikate, da sem relativist. Prosim vas, da se razumno pogovoriva in poskusiva graditi na ekspertizah in dejstvih. Saj se strinjate? Ste pa vsaj malce pomirjeni, kajneda? Najbolje bo, da vašo privolitev k sodelovanju kar dam v zapisnik. Torek, kje sva ostala? Domnevno so vam ukradli Evropo, a ne morete povedati, kaj razumete pod pojmom Evrope ne kje se je rop pripetil in še manj, kdaj. Vse to je seveda vredno vsega obžalovanja in ni niti malo v pomoč razjasnitvi zadeve, po drugi strani pa spet pove, s čem imamo v resnici opravka. Verjamete v Boga? Zakaj vas to sprašujem? OK, bom poskusil drugače. Verjamete v vrednote francoske revolucije? In v učinek placeba? Sprašujete, kaj želim s temi vprašanji? Nič posebnega, želim se le prepričati, ali se lahko poenotiva glede tega, da nekaj očitno obstaja tako dolgo, dokler smo v stanju ohranjati našo vero v predmet veraovanja. Če sem bral Heideggra? Lepo vas prosim, ne rabiva mojstra iz Nemčije, že preproste Grimmove pravljice nama zadoščajo. Doker verjamete, da vam je nekaj bilo ukradeno, to nekaj obstaja. Tako preprosto je to. Obenem veri ne moremo ukazovati, med voljo in vero obstaja prepad. Ne verjamete? Sprašujete, če sem iz umobolnice pobegli eshatološki pridigar? Lepo vas prosim! Mit, ki tiči v samem jedru Evrope, govori torej o posilstvu, prevari in ugrabitvi naivne dame s strani božanstva, ki se je preobleklo v podobo bika. Sprašujete, ali mogoče za vsem tičijo Švicarji s svojimi kravjimi zvonci in davčnimi oazami? Lepo vas prosim! Malce bizarno je že, da je dama opisana iz izrazito moške perspektive, kar nam utegne razkriti neko prvo sled. Druga bizarnost je, da po mitu ni bil poimenovan srečni kraj, s katerega je bila ugrabljena, marveč nesrečni kraj, obremenjen s travmami posilstva, ki naj bi kasneje postal izbrani cilj mnogih nevednih ljudi na begu. Če vprašate mene, bi morali biti srečni, ker ste se končno znebili tega usranega kraja, ki ga ne zmorete definirati, o katerem pa je od samega začetka jasno, da je kraj poln trpljenja, nepravičnosti, izkoriščanja in množične manipulacije. Itak je predolgo visel na vas. Kaj? Niste tega mnenja? Pravite, da bi od nekoga na mojem mestu pričakovali kaj drugega, nekaj bolj pronicljivega, bolj inteligentnega? No ja, potem lahko le sočustvujem z vami in vašo nezmožnostjo, da se izgubljenemu odrečete, da prebolite vašo izgubo, pa naj bo imaginarna ali realna. Le kaj lahko v takem primeru postoriva? Dovolite, da vam zadevo še malce razložim. Menim, da bizarnost zgodbe o nastanku Evrope ne bi nikdar imela tega izžarevanja, če ne bi od samega začetka šlo za krajo. Krajo nečesa, kar ni nikoli obstajalo, odtujeno s strani nekoga, za katerega, reciva temu precej akademsko, ne zmore uveljaviti niti samega sebe, kaj šele trditev, da je bili okraden s strani nekoga tretjega, preveč suspektnega, da bi ga lahko imeli za realno obstoječega ali vsaj obstoječega izven same zgodbe o ropu. Tako pridemo celi zadevi malce bliže. Šele rop je ustvaril Evropo. Brez ugrabljene in oskrunjene Evrope ne bi Evrope nikoli bilo. To je tako kot s strahom, o katerem pravimo, da je znotraj votel okrog pa ga nič ni. Gre za pozitivno neobstoječe. Kaj pravite? Da sem sofist? Da si naj ogledam Usulo von der Leyen, njeno garderobo in delovno vnemo? In da se ob mojih besedah Adenauer in Schumann obračata v grobu? Toda le zakaj prihajate sedaj s tem moralističnim nastavkom? Čemu poskus, da s patetičnim trkanjem na avtoritete zamegliti jedro vprašanja ali pa se vprašanju povsem izogniti? Tudi Kitajska ima svojega Konfucija, pa zato še ni eno s Tibetom in Hong Kongom. Da tega ni mogoče primerjati? Poglejte, želim vam le pomagati, zato sem tukaj, zato se z vami pogovarjam in vas poskušam pomiriti. Pravite, da ste izgubili nekaj, kar vam je veliko pomenilo. In da želite, da se vam vrne. Obenem vse manj veste, kaj ste domnevno izgubili. Bi to lahko ponovno prepoznali? Ali ima vonj mačje scaline kot Moskovski hoteli v 1980tih? Ima vonj pasje scaline kot predmestja Lizbone v 1950tih? Ima vonj pokvarjene ribe kot Ciper v času Grško-Turške vojne? Spet pravite, da ne veste? Dovolite, da še enkrat poskusiva z upanjem in se končno miselno premakneva z ničelne točke. Kajti vse, do česar sva prišla doslej, je ugotovitev, da nisva ugotovila prav ničesar, zato pa sva izgovorila številne stavke in razmišljala po različnih poteh. Vse to utegne spominjati na Evropo, a mar niste mnenja, da prazno leporečje brez vsakega učinka, namenjeno izključno sebi in samoinscenaciji govorcev iz dneva v dan poteka izključno v Frankfurtu, v Milanu in Londonu? Veste, nič bolje ni v intelektualnih krogih v Istanbulu, Mumbaiu ali Teheranu, gre za jezikovno kugo, nekaj se zatrdi, potem se zanika, potem se zanika zanikano in se trdi diametralno nasprotje, vse skupaj z enim edinim ciljem sogovorniku pod nobenim pogojem dovoliti, da pride do besede. A pustiva to. Kje sva ostala? Aja, pri zadnjem poskusu. Koga torej imate na sumu kot najbolj verjetnega storilca? Kdo bi imel morebitne prednosti in koristi od vnovičnega ropa Evrope, ki pri nič koliki ponovitvi dejanja itak sploh ni mogla biti prisotna, saj je bila ukradena že ob izvornem stvaritvenem ropu? Talibani? Fašisti? Kapital? Sillicon Valley? Umetna inteligenca? Aja, menite, da imate končno sled? No, krasno, kar na dan z besedo, kaj ste našli? Žvečilni gumi? Torej mislite, da za vsem stojijo Američani? Ne? Na kakšno teorijo pa potem napeljuje žvečilni gumi? Na vašem čevlju je prilepljen žvečilni gumi, pravite? In ne morete dalje? Zakaj čevlja enostavno ne sezujete? Da vam kaj takega ne pade na pamet? Zakaj potem žvečilnega gumija enostavno ne očistite s čevlja? Pravite, da za to potrebujete kvalificiranega pomočnika in trenutno ga ni v bližini? Ampak, kaj ima žvečilni gumi opraviti z Evropo? Z ropom Evrope? Kaj pravite? Da ni le žvečilni gumi, ki je prilepljen na vas, da ste tudi sami nič manj prilepljeni na žvečilni gumi? Še nikoli vas nisem slišal govoriti tako budistično. Kaj pa počnete? Prosim? Poskušate skleniti kompromis z žvečilnim gumijem? Mislite, da bi to vse skupaj poenostavilo? Ne menite, da nima veliko smisla sklepati kompromise z žvečilnim gumijem? Aja, res menite, da kompromise raje sklepate z žvečilnim gumijem kot z bližnjim, s sosedom? Pravite, da bi ravno on utegnil biti ropar? Kaj pravite? Da daleč naokoli ni nikogar, le midva in kavč? Vidite, pa sva stvari le prišla zadevi veliko bolj na sled, kot je sprva kazalo. Le da je najin čas žal potekel. Moram k mojem naslednjem pacientu srednji Ameriki. Si predstavljate, da nima niti intaktno ukradenega mita o lastnem stvarjenju. A če vam je bilo všeč, mi prosim namenite par lajkov. Kaj počnete? Ne poskušajte me zadržati, hitrejši sem od vas, ne sedim prilepljen na grožnjo skorajšnje izgube še enega pacienta, pa četudi boste to vi.
You can find the German translation here.